14. Ljubljanski maraton / 14th Ljubljana marathon

25.10.2009 Ljubljana

Summary
This year I was not well prepared and again I have chosen the shortest distance. This year the track was new and even shorter than last year – 9200m. The result was OK and even better than I expected. 0:43:30 and 343 place out of more than 2000 contestants.

---

Letos se na maraton (bolje rekreativni tek) nisem najbolje pripravljal. Trasa je bila nova in več kot za kilometer krajša od tistih na kateri se je tekmovalo pretekla leta. 9200 m je standardna dolžina mojega treninga. Kljub slabi pripravljenosti sem se potrudil in s časom 0:34:30 zaključil na 343 mestu od več kot 2000 tekmovalcev.

Za razliko od preteklih let sem se postavil skoraj v prvo vrsto. Tako sem se izognil veliki gneči na štartu, ko moraš prehitevati počasnejše tekmovalce. Po nekaj kilometrih me je dohitela in prehitela skupina v kateri je tekla tudi punčka, približno tako velika kot moja mlajša hčer. Tekli so dobro in jih nisem mogel držat. Na koncu me je prehitela za debelo minuto (med rezultati je ni težko najti).

Coldplay - Viva La Vida

Videm, 31.9.2009

Ogled tega koncerta sem planiral že nekaj časa. Do kart sva prišla po ugodni ceni in se zgodaj popoldne odpravila na koncert v Videm. Pot iz Kranja je sorazmerno kratka in jo v normalnih razmerah prevoziš v slabih dveh urah. Na dan koncerta je bila na izvozih z avtoceste precejšnja gneča. Malo je pomagala GPS navigacija in sva največji gneči izognila in sorazmerno hitro parkirala na eni od zelenic v bližini stadiona. Na povratku nisva imela takšne sreče in sva za eno uro obtičala v gneči (naslednjič je treba na avtocesto na izvozu Udine Nord).



Koncert je bil super. Zaigrali so vse največje hite. Malo se jim je poznalo, da so utrujeni zaradi dolge turneje (ali pa je bila samo dnevna forma malo slabša). Kljub temu so korektno odigrali celoten koncert. Stadion je bil nabito poln. To je bil moj prvi koncert, na katerem je bilo več kot 50000 ljudi.



Velike zvezde na vrhuncu le redko pridejo v Slovenijo. Zaradi tega se je vredno odpeljati do bližnjih sosedov. Edina zamera ostane, da so za vrhunske koncerte kot je ta vstopnice precej cenejše kot za podobne koncerte pri nas. Sedaj mora samo še Eventim v sosednjih državah postavit posebno ceno za dostavo kart za države EU (sedaj je cena nekaj več kot 30 EUR) in si bom še večkrat ogledal kakšen koncert v bližnji soseski.

Surfanje pri 30 vozlih / Surfing at 30 knots

Vasiliki, 19.7.2009

All pictures / Ostale slike

Summary
One day the wind forecast was »too good« for me and because of that we decided that we will go on a short trip around the island. When we returned I measured the wind speed at 26 knots and the wind speed only increased after that. I grabbed the camera and went back to the beach and there were only 10 – 15 windsurfers in the sea.

---

Za tisto nedeljo je bila vremenska napoved "predobra" zame. Zaradi tega smo se najprej del dneva potepali po otoku. Ko smo se popoldne vrnili v Vasiliki sem na plaži nameril 26 vozlov. Ker je to občutno preveč zame, sem se odpravil v apartma po fotoaparat. Ko sem se vrnil je veter še ojačal in je v vodi vztrajalo samo še 10 – 15 surferjev, ki so izvajali vse mogoče trike.



Priporočam ogled albuma v katerem so objavljene tudi ostale slike.

Vasiliki

Lefkas, Grčija, 8.7. – 25.7.2009

All pictures / Vse slike

Summary
Last year we decided that it is a time for a change. After we visited Peljesac in Croatia for three times in a row we decided that this year we will go to Greece. This spring we decided that we will travel to Vasiliki village on Lefkas Island. Wind is good for windsurfing and the access is also simple with ferry from port of Venice. We spent more than two weeks windsurfing, swimming and exploring the island (beaches on the west side of the island are great). Girls were surfing in the morning when the wind is not that strong. In the afternoon there is thermal wind and then I was surfing. This year I set the new record which is now 43 km/h or 23 knots. Food was good but not every time.

---

Po treh letih dopustovanja na Pelješcu smo se odločili, da gremo letos v Grčijo v Vasiliki na otoku Lefkas. Spomladi smo dokaj hitro rezervirali apartma in plačali trajekt. Pot je kar dolga, saj samo vožnja s trajektom traja 22 ur. Na povratku smo se bolje pripravili in smo s seboj vzeli hladilno torbo polno pijače in hrane. Ne smejo manjkati tudi karte ali druge družabne igre.




Apartma je bil sicer blizu ceste, vendar je bil dovolj velik in dobro opremljen (skoraj vsa oprema je bila kupljena v Ikei). Drugače so to apartmajske hišice, ki se držijo druga druge in so bile vse narejene v zadnjih nekaj letih. Delijo si lepo vzdrževan in čist bazen. Vsako jutro smo lahko v krošnji drevesa pred apartmajem opazovali družino šestih papig.



Eden glavnih razlogov za obisk Vasilikija je seveda surfanje. Zjutraj je veter šibak in piha na obalo. Primeren je za učenje surfanja. Po 14:00 uri pa s hriba potegne termični veter in piha vzporedno z obalo. Med našim bivanjem je bil precej močan, saj je dvakrat pihal za 6.9 m2. V glavnem sem pa vozil 5.6 m2 in novo jadro 4.7 m2, ki sem ga kupil prav za Grčijo. Morje je takrat malo vzvalovano (ravno malo preveč za velike hitrosti). Punci sta kar nekaj surfali v šibkejšem vetru. Popoldne sem surfal jaz in po dveh letih končno popravil hitrostni rekord, ki je sedaj 43 km/h oziroma 23 vozlov. Na mirnem morju bi šlo še hitreje.



Kar nekaj časa smo si vzeli za potepanja po otoku. Najlepše plaže so na zahodni strani otoka in do vseh je dokaj enostaven dostop z avtom. Morje je svetlo modre barve in na nekaterih koncih so kar veliki valovi. Plaže se kar razlikujejo in recimo na Kathismi so tri vrsti senčnikov in je komaj kaj prostora za ostale obiskovalce. Na plaži Egremni pa je veliko več prostora (na takšnih plažah je ponavadi tudi težji dostop – recimo 350 stopnic).



Porto Katsiki


Odpravili smo se tudi na turistični izlet z ladjico okoli sedmih otokov. Res zanimiv je samo obisk Fiskarda na Kefaloniji. Majhna vasica, v kateri je privezanih veliko jadrnic in je voda v pristanišču čistejša kot v marsikaterem slovenskem kopališču. Preostanek dneva smo pluli od otoka do otoka. Zapeljali smo tudi okoli Škorpionovega otoka, ki ga je že dolgo nazaj kupil Onasis.



Od turističnih krajev na otoku se splača obiskati tudi Lefkado, ki zares oživi po sončnem zahodu. Hrana na otoku je dobra, vendar ne »za na rit past«. Nekajkrat nismo bili ravno zadovoljni. Prav tako razočara arhitektura, saj se potrudijo samo v naseljih (in se ne morejo recimo primerjati s kakšnimi drugimi otoki bolj na jugu).




Drugače obisk otoka priporočam, saj je s trajektom dostop enostaven. Cene so zmerne in tudi za počitnišče surferje so razmere zelo primerne. Če pa iščete ahitekturo in zgodoviske razvaline, pojdite raje kam drugam.

AirPower 2009

Zeltweg, 26.6.2009

All pictures / Vse slike

Summary
There was big air show in Zeltweg Austria – AirPower 2009. Mostly war planes (old and new) were displayed on static display and also in the air. Program was quite interesting, because there were several acro groups and interesting old-timers (like PBY Catalina). I had spotter accreditation (which was not cheap) and had access to the front row. Next time they should schedule dinner after the end of the flying program, because almost all spotters were taking pictures and not thinking about the food.

---

Letos je bil že drugič večji miting v Zeltwegu – AirPower 2009. Spisek letal je bil kar impresiven in tudi program so uspeli napolniti brez večjih pavz skoraj čez cel dan. V zraku smo lahko videli kar nekaj starodobnikov, akrobatskih skupin in modernih vojaških letal. Akrobatske skupine so imele nastope dobro pripravljene, presenetilo me je pa transportno letalo Spartan z akrobatskim programom.



Skoraj vsa razstavljena letala so tudi letela. Red Bull je prišel s celo floto starodobnikov in letali, ki letijo v prvenstvu Red Bull Air Race. Med njimi je bil tudi DC-6 v katerem se je včasih prevažal Tito.



Imel sem spotter akreditacijo, ki ni bila poceni (60 EUR). Organizator je za nas ogradil par prostorov v prvih vrstah in je bilo zaradi tega fotografiranje lažje. Je pa precej nesrečno izbral čas za obroke, saj vsak zaveden spotter med programom raje slika kot pa razmišlja kaj bo jedel. Mogoče se bodo naslednjič spomnili, da bi vsaj večerjo postregli po zaključku letalskega programa.

Svetovne letalske igre 2009 / World air games 2009

Torino, 7.6. - 9.6.2009

Vse slike - all pictures.

Summary
World air games are rare event and because it was organized close by I decided to visit them. I was quite satisfied with the event. Weather was not that great and I also missed some of the interesting competitions, but all together it was worth the trip. The most interesting and new for me were canopy piloting, aero modeling acro and ballooning competitions. Especially first two were very attractive. There were competition where all top pilots were present (balloon race for instance) and there were competitions where only a few competitors showed up or the top athletes were missing (glider races and parachuting accuracy).

I hope that next time more athletes would decide and compete on world air games (especially competitors from Slovenia :-) ).

---

Akrobatsko jadralno letenje
Mogoče so imeli še največ sreče z vremenom, saj so uspeli pod streho spraviti kar nekaj letov. Same akrobacije me niso ogrele, saj večino tega kar sem videl na nebu nad Torinom lahko vidim skoraj vsak vikend nad domačim letališčem v Lescah.



Jadralna tekma
Vse skupaj je izgledalo bolj kot eksibicijska tekma, saj 12 pilotov v 15 meterskem razredu ni ravno tekma. Prav tako so se morali jadralni pilote podrejati urniku tekmovanj in recimo v torek niso vzleteli, saj organizator krajše discipline »ni mogel vriniti« v natrpan urnik. Sem pa prvič v živo videl jadralno letalo Diana – res vitko in lepo letalo.



»Canopy piloting«
Tole disciplino sem videl prvič. Padalec mora z nogami preglisirati bazen in na koncu pristati na točno določeni točki. Samo tekmovanje je zelo zanimivo, saj padalci z visoko hitrostjo preletijo bazen. Sledi natančen pristanek, zelo velikokrat pa spektakularen prelet, ki se je vsaj enkrat zaključil tudi predčasno v dober meter globokem bazenu. Da bi bile hitrosti čim višje padalci celo odstranijo košček platna, ki ga imajo ponavadi nad glavo in ga shranijo v velik hlačni žep.



Skoki na cilj
Zanimivo, vendar je veliko dobrih padalcev manjkalo. Kot sem kasneje izvedel so bile tik pred WAG pokalne tekme in zaradi obveznosti je veliko tekmovalcev tekmovalo samo tam.



Balonarji
Sama tekma je bila oddaljena eno uro iz Torina. Vsak dan naj bi imeli dva poleta, prvega ob sednih zjutra in drugega zvečer. Dvakra sem poizkušal ujeti jutranje tekmovanje. Ko sem prvi dan ob 7:05 zavil z avtoceste sem razočaran ugotovil, da je bila večina balonov že na pol poti do prve obratne točke. Naslednji dan sem se bolj potrudil in vstal že ob 5:30. Ob izvozu iz avtoceste ob 6:40 sem spet ugotovil, da sem za 20 minut zamudil vzlet. Sledilo je malo glasnega preklinjanja v parih jezikih, vendar sem potem spremljal mojo prvo balonarsko tekmo. Zelo zanimivo je, kako ekipe na tleh spremljajo in pomagajo balonom v zraku. Če imamo v jadralnih letalih odlične instrumente v letalih, imajo drage instrumente balonarji na tleh. Pomagajo pa tudi enostavne finte, kot so spuščanje črnih balonov.



Jadralni padalci
Tokrat niso nastopali v preletih, ampak v pristajanju na točko. Sama točka je bila na sredini jezera in večina jadralnih padalcev je pristala zelo natančno. Vsaj en polet se je zaključil v vodi, nekaj padalcev pa je po oceni, da ne bodo mogli splanirati do sredine, pristalo na robu jezera.



Akrobatski modelarji
To je druga disciplina, ki me je zelo presenetila. Prvič sem videl, da lahko model helikopterja tako leti. Skoraj ni manevra, ki ga modelar ni izvedel. Vse se je dogajalo hitro, nizko in ob spremljavi glasbe. Tudi letalski modelarji niso nič zaostajali za spektakularnostjo svojih nastopov.



Slovenci na WAG 2009
Nad našo udeležbi sem bil malo razočaran. Naše barve so branili trije jadralni padalci v natančnem pristajanju, kjer je Matjaž Ferarič osvojil tretje mesto. Poleg njih je je nastopal tudi balonar Avi Šorn z dvočlansko ekipo. Pogrešal sem jadralne letalce, padalce in tudi modelarje. Torino je blizu in lepa priložnost za tekmo in za druženje z drugimi letalskimi športniki.



Seveda je bilo še kar nekaj drugih tekmovanj, ampak na žalist si jih nisem mogel ogledati. Za vse ki vas zanimajo rezultati – WAG 2009 Results.

Na koncu bi se zahvalil tudi web strani Opensoaring, ki mi je omogočila akreditacijo. Brez nje bi sedel skupaj z maloštevilčnimi gledalci na skoraj praznih tribunah in od daleč opazoval dogajanje na travniku. Italijani so se s samo organizacijo kar potrudili. Tekmovanje je potekalo dokaj gladko in uspešno so prilagajali urnik tekmovanj zelo spremeljivemu vremeni.

Mogoče na koncu samo predlog Letalski zvezi Slovenije, da naslednje svetovne letalske igre uvrsti tudi na naš seznam tekmovanj in ustrezno prilagodi urnike tekmovanj. Mogoče še boljša ideja bi bila, če bi vsakih 4 ali 6 let združili svetovna prvenstva v svetovne letalske igre in si tako zagotovili močnejšo udeležbo.