Vse slike - all pictures.
Summary
World air games are rare event and because it was organized close by I decided to visit them. I was quite satisfied with the event. Weather was not that great and I also missed some of the interesting competitions, but all together it was worth the trip. The most interesting and new for me were canopy piloting, aero modeling acro and ballooning competitions. Especially first two were very attractive. There were competition where all top pilots were present (balloon race for instance) and there were competitions where only a few competitors showed up or the top athletes were missing (glider races and parachuting accuracy).
I hope that next time more athletes would decide and compete on world air games (especially competitors from Slovenia :-) ).
Mogoče so imeli še največ sreče z vremenom, saj so uspeli pod streho spraviti kar nekaj letov. Same akrobacije me niso ogrele, saj večino tega kar sem videl na nebu nad Torinom lahko vidim skoraj vsak vikend nad domačim letališčem v Lescah.
Jadralna tekma
Vse skupaj je izgledalo bolj kot eksibicijska tekma, saj 12 pilotov v 15 meterskem razredu ni ravno tekma. Prav tako so se morali jadralni pilote podrejati urniku tekmovanj in recimo v torek niso vzleteli, saj organizator krajše discipline »ni mogel vriniti« v natrpan urnik. Sem pa prvič v živo videl jadralno letalo Diana – res vitko in lepo letalo.
»Canopy piloting«
Tole disciplino sem videl prvič. Padalec mora z nogami preglisirati bazen in na koncu pristati na točno določeni točki. Samo tekmovanje je zelo zanimivo, saj padalci z visoko hitrostjo preletijo bazen. Sledi natančen pristanek, zelo velikokrat pa spektakularen prelet, ki se je vsaj enkrat zaključil tudi predčasno v dober meter globokem bazenu. Da bi bile hitrosti čim višje padalci celo odstranijo košček platna, ki ga imajo ponavadi nad glavo in ga shranijo v velik hlačni žep.
Skoki na cilj
Zanimivo, vendar je veliko dobrih padalcev manjkalo. Kot sem kasneje izvedel so bile tik pred WAG pokalne tekme in zaradi obveznosti je veliko tekmovalcev tekmovalo samo tam.
Balonarji
Sama tekma je bila oddaljena eno uro iz Torina. Vsak dan naj bi imeli dva poleta, prvega ob sednih zjutra in drugega zvečer. Dvakra sem poizkušal ujeti jutranje tekmovanje. Ko sem prvi dan ob 7:05 zavil z avtoceste sem razočaran ugotovil, da je bila večina balonov že na pol poti do prve obratne točke. Naslednji dan sem se bolj potrudil in vstal že ob 5:30. Ob izvozu iz avtoceste ob 6:40 sem spet ugotovil, da sem za 20 minut zamudil vzlet. Sledilo je malo glasnega preklinjanja v parih jezikih, vendar sem potem spremljal mojo prvo balonarsko tekmo. Zelo zanimivo je, kako ekipe na tleh spremljajo in pomagajo balonom v zraku. Če imamo v jadralnih letalih odlične instrumente v letalih, imajo drage instrumente balonarji na tleh. Pomagajo pa tudi enostavne finte, kot so spuščanje črnih balonov.
Jadralni padalci
Tokrat niso nastopali v preletih, ampak v pristajanju na točko. Sama točka je bila na sredini jezera in večina jadralnih padalcev je pristala zelo natančno. Vsaj en polet se je zaključil v vodi, nekaj padalcev pa je po oceni, da ne bodo mogli splanirati do sredine, pristalo na robu jezera.
Akrobatski modelarji
To je druga disciplina, ki me je zelo presenetila. Prvič sem videl, da lahko model helikopterja tako leti. Skoraj ni manevra, ki ga modelar ni izvedel. Vse se je dogajalo hitro, nizko in ob spremljavi glasbe. Tudi letalski modelarji niso nič zaostajali za spektakularnostjo svojih nastopov.
Slovenci na WAG 2009
Nad našo udeležbi sem bil malo razočaran. Naše barve so branili trije jadralni padalci v natančnem pristajanju, kjer je Matjaž Ferarič osvojil tretje mesto. Poleg njih je je nastopal tudi balonar Avi Šorn z dvočlansko ekipo. Pogrešal sem jadralne letalce, padalce in tudi modelarje. Torino je blizu in lepa priložnost za tekmo in za druženje z drugimi letalskimi športniki.
Seveda je bilo še kar nekaj drugih tekmovanj, ampak na žalist si jih nisem mogel ogledati. Za vse ki vas zanimajo rezultati – WAG 2009 Results.
Na koncu bi se zahvalil tudi web strani Opensoaring, ki mi je omogočila akreditacijo. Brez nje bi sedel skupaj z maloštevilčnimi gledalci na skoraj praznih tribunah in od daleč opazoval dogajanje na travniku. Italijani so se s samo organizacijo kar potrudili. Tekmovanje je potekalo dokaj gladko in uspešno so prilagajali urnik tekmovanj zelo spremeljivemu vremeni.
Mogoče na koncu samo predlog Letalski zvezi Slovenije, da naslednje svetovne letalske igre uvrsti tudi na naš seznam tekmovanj in ustrezno prilagodi urnike tekmovanj. Mogoče še boljša ideja bi bila, če bi vsakih 4 ali 6 let združili svetovna prvenstva v svetovne letalske igre in si tako zagotovili močnejšo udeležbo.
