Ljubelj, 25.4.2010
V nedeljo smo se odpravili po Bornovi poti z Ljubelja do planine Preval. Sončno vreme zjutraj se je potem pooblačilo. Eden od najprometnejših hribov v Sloveniji je zaradi prenove leškega letališča sameval. V celem dopoldnevu pobočje ni preletelo niti eno jadralno letalo.
Pot se začne na koncu dolgega parkirišča na Zelenici. Večji del je dovolj široka in ni strma. Na določenih delih pa moraš biti pozoren, saj se takoj ob poti začne globok prepad. Na poti je tudi tunel in zaradi tega priporočam, da s seboj vzamete žepno svetilko. Po približno uri in pol zmerne hoje boste prišli na palnino Preval, od koder pot pelje naprej proti vrhu Begunjščice ali Roblekovemu domu.
Mi smo se na hitro okrepčali in se vrnili po isti poti. Na poti nazaj smo srečali skupino s predšolskim otrokom, ki je bil navezan na očeta. Ni slaba ideja, saj sem bil jaz svoji mlajši hčeri vse čas za petami. Hčerama se je to zdelo sicer brez veze, vendar na takšni poti napako narediš samo enkrat.
Tuesday, April 27, 2010
Saturday, April 17, 2010
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Kranj, 17.4.2010
Summary
Today I was one of the 250.000 people that cleaned Slovenia. This was the biggest cleaning operation in Slovenia ever and I was happy to participate. Immediately after I have heard about the similar action in Estonia I have decided that I will also attend. I am running almost every day through the woods and I see the garbage piling up. And this was the second reason why I participated. The tracks where I run will be much nicer in the next months.
For year 2012 they are planning similar project, but all over the Earth. I will participate again. The only sad thing is that I am sure that all people who participated today never dropped garbage and recycle every day. I hope that this day will be reminder for everyone that we should keep our country clean.
Nekaj mesecev nazaj sem slišal, kako so v Estoniji v enem dnevu očistili vsa divja odlagališča. Takoj sem se določil, da če bodo kaj takšnega organizirali tudi v Sloveniji se bom takšne akcije sigurno udeležil. Zadnje številke so napovedovale med 100.000 in 130.000 udeležencev. Na koncu naj bi bila številka precej večja - okoli 250.000. Več na njihovi Internetni strani.
Drugi razlog je bil, da večkrat tečem ali pa hodim na sprehode skozi bližnji gozd. Ker je speljana skozi gozd asfaltirana in ne preveč obljudena cesta se vsak teden najde kakšen, ki na vzporednih poteh odvrže avtodele, gradbene odpadke,... Smeti so se skozi leta samo nalagala in do sedaj jih še nobeden ni očistil.
Začetek s politiki
Malo pred deveto uro me je Nataša odpeljala do zbirnega mesta. Pred tem je bil na vrsti še hiter obisk trgovine, kjer sem kupil nekaj velikih črnih vreč. Na zbirnem mestu je bilo kar nekaj ljudi. Sem pa očitno zadel terno, saj so se prišli tudi vsi Kranjski politiki. Mogoče je bil glavni razlog naš Evropski politik Janez Potočnik, ki je privabil kar nekaj novinarjev. Vsi ostali so se prišli sončit pred novinarji (župan Kranja Damjan Perne, podžupan Igor Velov, poslanec SDS Branko Grims,...).
Od politikov je bil po mojem na resno čiščenje pripravljen samo Potočnik. Perne se je uredil bolj za športno prireditev kot pa za čistilno akcijo. Sam sem bil skupaj v skupini s Kranjskim podžupanom, ki je slabo uro po začetku čiščenja odšel nazaj proti zbirnem mestu in ga v gozdu nisem več videl.
Čistilna akcija se potem začne zares
Akcija je po teh prvih "izgubah" dobila pravi zagon. V moji "politični" skupini sva na koncu ostala samo še dva Iztok Bogataj in jaz. Na srečo je v gozd prišlo veliko ljudi s pravim namenom in smo lepo polnili vreče. Moram pohvaliti tudi traktorista, ki je cel dan nalagal smeti na veliko prikolico in jih odvažal na zbirno mesto (od koder jih bo odpeljala komunala).
Vsake toliko časa je prišel mimo tudi avto z novinarji, ki so iskali Potočnika, Perneta,... Mogoče predlog organizatorjem naslednje akcije - dajte vse politike na eno mesto, tako da se ne bodo hitro izgubili in jih bodo tudi novinarji lažje našli. Od dolgega spiska pomembnežev sem čez dan v gozdu ponovno srečal samo še Potočnika.
Kako takšni odpadki sploh pridejo v gozd?
V preteklih letih sem večkrat opazil sredi gozda kakšno gumo, odbijač,... Zelo me je presenetilo, ker zelo se ljudje potrudijo in odnesejo težak odpadek 20 - 30 metrov v gozd. Tako ga je potem samo še težje pobrati moti pa nič manj.
Druga zanimiva stvar je bila velika količina kleparskih odpadkov. Veliko prednjih vetrobranskih stekel, odbijačev, žarometov, gum... Sigurno je v bližnji okolici klepar, ki pridno polni gozd s svojimi odpadki.
Po količini je bilo največ gradbenih odpadkov. Razne vreče, vedra za barve, ostanki stiroporja,... Očitno je dostikrat po napornem dnevu najlažje odpadke odpeljati kar v najbližji gozd kot pa iskati smetišče. Naslednji dan se služba zgodaj začne in kdo se bo še matral in iskal smetišče. Najbolj ironično je, da vsem tem privatnikom velikokrat v dobri veri tudi plačamo za odvoz in pričakujemo, da se bodo odpadkov znebili na legalen način.
Prav zaradi tega bi predlaga, da:
Summary
Today I was one of the 250.000 people that cleaned Slovenia. This was the biggest cleaning operation in Slovenia ever and I was happy to participate. Immediately after I have heard about the similar action in Estonia I have decided that I will also attend. I am running almost every day through the woods and I see the garbage piling up. And this was the second reason why I participated. The tracks where I run will be much nicer in the next months.
For year 2012 they are planning similar project, but all over the Earth. I will participate again. The only sad thing is that I am sure that all people who participated today never dropped garbage and recycle every day. I hope that this day will be reminder for everyone that we should keep our country clean.
Nekaj mesecev nazaj sem slišal, kako so v Estoniji v enem dnevu očistili vsa divja odlagališča. Takoj sem se določil, da če bodo kaj takšnega organizirali tudi v Sloveniji se bom takšne akcije sigurno udeležil. Zadnje številke so napovedovale med 100.000 in 130.000 udeležencev. Na koncu naj bi bila številka precej večja - okoli 250.000. Več na njihovi Internetni strani.
Drugi razlog je bil, da večkrat tečem ali pa hodim na sprehode skozi bližnji gozd. Ker je speljana skozi gozd asfaltirana in ne preveč obljudena cesta se vsak teden najde kakšen, ki na vzporednih poteh odvrže avtodele, gradbene odpadke,... Smeti so se skozi leta samo nalagala in do sedaj jih še nobeden ni očistil.
Začetek s politiki
Malo pred deveto uro me je Nataša odpeljala do zbirnega mesta. Pred tem je bil na vrsti še hiter obisk trgovine, kjer sem kupil nekaj velikih črnih vreč. Na zbirnem mestu je bilo kar nekaj ljudi. Sem pa očitno zadel terno, saj so se prišli tudi vsi Kranjski politiki. Mogoče je bil glavni razlog naš Evropski politik Janez Potočnik, ki je privabil kar nekaj novinarjev. Vsi ostali so se prišli sončit pred novinarji (župan Kranja Damjan Perne, podžupan Igor Velov, poslanec SDS Branko Grims,...).
Od politikov je bil po mojem na resno čiščenje pripravljen samo Potočnik. Perne se je uredil bolj za športno prireditev kot pa za čistilno akcijo. Sam sem bil skupaj v skupini s Kranjskim podžupanom, ki je slabo uro po začetku čiščenja odšel nazaj proti zbirnem mestu in ga v gozdu nisem več videl.
Čistilna akcija se potem začne zares
Akcija je po teh prvih "izgubah" dobila pravi zagon. V moji "politični" skupini sva na koncu ostala samo še dva Iztok Bogataj in jaz. Na srečo je v gozd prišlo veliko ljudi s pravim namenom in smo lepo polnili vreče. Moram pohvaliti tudi traktorista, ki je cel dan nalagal smeti na veliko prikolico in jih odvažal na zbirno mesto (od koder jih bo odpeljala komunala).
Vsake toliko časa je prišel mimo tudi avto z novinarji, ki so iskali Potočnika, Perneta,... Mogoče predlog organizatorjem naslednje akcije - dajte vse politike na eno mesto, tako da se ne bodo hitro izgubili in jih bodo tudi novinarji lažje našli. Od dolgega spiska pomembnežev sem čez dan v gozdu ponovno srečal samo še Potočnika.
Kako takšni odpadki sploh pridejo v gozd?
V preteklih letih sem večkrat opazil sredi gozda kakšno gumo, odbijač,... Zelo me je presenetilo, ker zelo se ljudje potrudijo in odnesejo težak odpadek 20 - 30 metrov v gozd. Tako ga je potem samo še težje pobrati moti pa nič manj.
Druga zanimiva stvar je bila velika količina kleparskih odpadkov. Veliko prednjih vetrobranskih stekel, odbijačev, žarometov, gum... Sigurno je v bližnji okolici klepar, ki pridno polni gozd s svojimi odpadki.
Po količini je bilo največ gradbenih odpadkov. Razne vreče, vedra za barve, ostanki stiroporja,... Očitno je dostikrat po napornem dnevu najlažje odpadke odpeljati kar v najbližji gozd kot pa iskati smetišče. Naslednji dan se služba zgodaj začne in kdo se bo še matral in iskal smetišče. Najbolj ironično je, da vsem tem privatnikom velikokrat v dobri veri tudi plačamo za odvoz in pričakujemo, da se bodo odpadkov znebili na legalen način.
Prav zaradi tega bi predlaga, da:
- komunalna podjetja odprejo dežurna smetišča
- lokalne skupnosti predstavijo možnosti kako se lahko vsak znebi smeti na pravi način
- se poveča inšpekcijski nadzor
V Kranju imamo zbirni center smeti Zarica do katerega je veliko lažje odpeljati smeti, kot pa se potruditi in najprej odpeljati smeti v gozd, potem jih pa še odnesti kakšnih 20 metrov stran od poti.
Za konec
Upam, bo bo sedaj v gozdu pristalo manj svinjarije. Politiki so se spet sončili in nabirali točke. To kar me je razveselilo je velika zagnanost ljudi. Malo žalostno je samo to, da vsi današnji udeleženci niso po mojem nikoli smetili po gozdu in zaradi tega upam, da se je nekaj tega ekološkega duha prijelo tudi ostalih (še posebej pa tistega Gorenjskega kleparja in upam, da čez dve leti ne bom spet vlekel vetrobranskih stekel iz gozda).
Jeterbenk
Jeterbenk, 11.4.2010
Namenjeni smo bili na drug hrib v bližnji okolici, vendar smo na koncu zlezli na Jeterbenk. Iz Preske pri Medvodah smo iskali pot proti Tehovcu in smo se nazadnje znašli pri cerkvi Sv. Marjete. Od tam je pa dobro označenih nekaj poti. Ena od njih pelje tudi na Jeterbenk.
Sunday, April 4, 2010
Sečoveljske soline
Sečovlje, 3.4.2010
Summary
One of the oldest salt-pans where they are still producing salt. Not this is nature park and every year they renew a part of the old salt-pans and houses. If you will be visiting Slovenian coastline this is one of the things that you should not miss. For more information visit their web site.
Že leta se odpravljamo v Sečoveljske soline in tokrat smo se se spet odpeljali na Primorsko zaradi ugodne vremenske napovedi. Avto smo parkirali na Forma Vivi v Portorožu. Pot pelje ob kanalu Sv. Jerneja, kjer je privezanih veliko jadrnic. Večina nad vodo, nekaj pa tudi pod vodo. Občina že nekaj časa odganja lastnike plovil. Mogoče bi morali odpeljati "podmornice" in urediti mostove in priveze za ostale.
Celotne soline se delijo na dva dela. V severnejšem delu so urejeni bazeni, kjer sol še vedno pridelujejo in bazene tudi redno vzdržujejo. Večina bazenov je namenjenih zgoščevanju morja, v osrednjem delu so bazeni, kjer zberejo sol.
Krožna pot po nasipih pripelje na koncu do večje stavbe, kjer si lahko ogledate polurni film o pridelavi soli in zgodovini solin. Za več informacij si poglejte njihovo internetno stran.
Še panorama solin
Summary
One of the oldest salt-pans where they are still producing salt. Not this is nature park and every year they renew a part of the old salt-pans and houses. If you will be visiting Slovenian coastline this is one of the things that you should not miss. For more information visit their web site.
Že leta se odpravljamo v Sečoveljske soline in tokrat smo se se spet odpeljali na Primorsko zaradi ugodne vremenske napovedi. Avto smo parkirali na Forma Vivi v Portorožu. Pot pelje ob kanalu Sv. Jerneja, kjer je privezanih veliko jadrnic. Večina nad vodo, nekaj pa tudi pod vodo. Občina že nekaj časa odganja lastnike plovil. Mogoče bi morali odpeljati "podmornice" in urediti mostove in priveze za ostale.
Celotne soline se delijo na dva dela. V severnejšem delu so urejeni bazeni, kjer sol še vedno pridelujejo in bazene tudi redno vzdržujejo. Večina bazenov je namenjenih zgoščevanju morja, v osrednjem delu so bazeni, kjer zberejo sol.
Krožna pot po nasipih pripelje na koncu do večje stavbe, kjer si lahko ogledate polurni film o pridelavi soli in zgodovini solin. Za več informacij si poglejte njihovo internetno stran.
Še panorama solin
Subscribe to:
Posts (Atom)