Sunday, February 7, 2010

Selitev

leto 2009

Naslednja tema ni prav nič "Wind powered", ampak je glavni razlog, zakaj je bilo v preteklem letu veliko manj postov na tem blogu.

V začetku leta 2009 sva z Natašo kupila stanovanje in začela s prenovo. Po šestih mesecih prenove (med poletjem smo si privoščili 2 meseca počitnic) smo se 1. novembra končno vselili. Danes sem prvič naredil hitro statistiko in od štirinajstih izvajalcev sva bila res zadovoljna samo s petimi. Ostalih nikoli ne bi priporočil in od teh si jih šest nikakor ne zasluži naziva mojstri.

Ker s prenovo nimava izkušenj, sva dela zaupala podjetju, ki naj bi poskrbelo za koordinacijo med svojimi delavci in podizvajalci. Midva naj bi postavila dobre zahteve in občasno preverila, kako napreduje prenova. Ker sem bil na koncu "na objektu" večkrat jaz kot koordinator del in ker so sama dela potekala prepočasi, sva se odločila prevzeti kordinacijo prenove v svoje roke.

Po priporočilih prijateljev in znancev sva poiskala svoje izvajalce. Veliko jih je svoje delo opravilo korektno in kvalitetno. Pri ostalih sem pa končno razumel nasvet prijateljev, naj bom ves čas zraven in naj preverjam, kaj delajo. Do takrat tega nisem razumel, saj bi človek pričakoval, da "profesionalci" vedo, kaj delajo. Kakšna napaka! Pri večini moraš biti ves čas zraven in preverjati vsak korak.

Od izvajalcev so se izkazali Anibon (kopalniška vrata), PVC Nagode (okna) in Lip Bled (notranja vrata) in polagalec keramike. Zelo sta se izkazala tudi sorodnik, ki je pomagal pri elektro instalacijah in prijatelj, ki nama je sestavil kuhinjo.

Od slabih izkušenj bi omenil samo vodoinstalaterja Matjaža Omana. Spisek pripombe presega tale post. Po dveh mesecih še vedno čakava na klic (ki ga po mojem ne bova dočakala), kdaj bo prišel odpravit napake. Telefona ne dviguje in prav tako ne odgovarja na SMSje.

Za konec lahko samo napišem, da če bi jaz delal tako kot delajo "mojstri", bi že zdavnaj izgubil službo. To pravilo ne velja za "mojstre", saj oni po nezadovoljni stranki poiščejo novo žrtev (Slovenija je majhna, ampak vseeno še ravno dovolj velika za površnega "mojstra"). Prav zaradi tega bi moral urad za varstvo potrošnikov (ali pa obrtna zbornica) uvesti javni rating za vse izvajalce.

Naslednja prenova bo bistveno lažja, saj bom imel popolnoma drugačen pristop. Kjub temu bo moje naslednje domovanje hiša, ki si jo bom izbral in kupil v Ikei in mi jo bodo pripeljali sestavljeno na tovornjaku. Škoda živcev in časa za nekaj prihranjenega denarja. Življenje je prekratko, da bi se dvakrat ukvarjal s takšnimi stvarmi.

Krvavec

januar 2010

Leto smo začeli z eno megleno smučarijo na Krvavcu. S soncem je bil obisjan samo vrh žičnice Zvoh. Ostalo je bilo zavito v debelo meglo. Več sreče smo imeli naslednji teden, ko je sonce obsijalo skoraj celotno smučišče. V primerjavi z lanskim letom se pozna, da je snega bistveno manj in da se tu in tam najde kakšen kamen.



Po končani smučariji me je bolel hrbet. Po obisku pri zdravniku sedaj delam vaje za krepitev hrbtnih mišic in se izogibam vsem za hrbet napornim športom (predvsem badmintonu). Zimske počitnice so blizu in do takrat mora biti hrbet že pripravljen an celodnevne smučarske izlete.

Sunday, November 15, 2009

14. Ljubljanski maraton / 14th Ljubljana marathon

25.10.2009 Ljubljana

Summary
This year I was not well prepared and again I have chosen the shortest distance. This year the track was new and even shorter than last year – 9200m. The result was OK and even better than I expected. 0:43:30 and 343 place out of more than 2000 contestants.


Letos se na maraton (bolje rekreativni tek) nisem najbolje pripravljal. Trasa je bila nova in več kot za kilometer krajša od tistih na kateri se je tekmovalo pretekla leta. 9200 m je standardna dolžina mojega treninga. Kljub slabi pripravljenosti sem se potrudil in s časom 0:34:30 zaključil na 343 mestu od več kot 2000 tekmovalcev.


Za razliko od preteklih let sem se postavil skoraj v prvo vrsto. Tako sem se izognil veliki gneči na štartu, ko moraš prehitevati počasnejše tekmovalce. Po nekaj kilometrih me je dohitela in prehitela skupina v kateri je tekla tudi punčka, približno tako velika kot moja mlajša hčer. Tekli so dobro in jih nisem mogel držat. Na koncu me je prehitela za debelo minuto (med rezultati je ni težko najti).

Thursday, September 3, 2009

Coldplay - Viva La Vida

Videm, 31.9.2009

Ogled tega koncerta sem planiral že nekaj časa. Do kart sva prišla po ugodni ceni in se zgodaj popoldne odpravila na koncert v Videm. Pot iz Kranja je sorazmerno kratka in jo v normalnih razmerah prevoziš v slabih dveh urah. Na dan koncerta je bila na izvozih z avtoceste precejšnja gneča. Malo je pomagala GPS navigacija in sva največji gneči izognila in sorazmerno hitro parkirala na eni od zelenic v bližini stadiona. Na povratku nisva imela takšne sreče in sva za eno uro obtičala v gneči (naslednjič je treba na avtocesto na izvozu Udine Nord).



Koncert je bil super. Zaigrali so vse največje hite. Malo se jim je poznalo, da so utrujeni zaradi dolge turneje (ali pa je bila samo dnevna forma malo slabša). Kljub temu so korektno odigrali celoten koncert. Stadion je bil nabito poln. To je bil moj prvi koncert, na katerem je bilo več kot 50000 ljudi.



Velike zvezde na vrhuncu le redko pridejo v Slovenijo. Zaradi tega se je vredno odpeljati do bližnjih sosedov. Edina zamera ostane, da so za vrhunske koncerte kot je ta vstopnice precej cenejše kot za podobne koncerte pri nas. Sedaj mora samo še Eventim v sosednjih državah postavit posebno ceno za dostavo kart za države EU (sedaj je cena nekaj več kot 30 EUR) in si bom še večkrat ogledal kakšen koncert v bližnji soseski.